Papers by Monika Zorko
Annales Instituti Archaeologici, Dec 31, 2022
Arheološke raziskave v Podlehniku
Arheološke raziskave ob gradnji - Izola in Sv. Anton
Arheoloski Vestnik, 2013
Pred slabim desetletjem so bili na njivskih površinah južno od vasi Bratonci odkriti prvi artefak... more Pred slabim desetletjem so bili na njivskih površinah južno od vasi Bratonci odkriti prvi artefakti, ki so opozorili na obstoj arheološkega najdišča na tej lokaciji. Od tedaj se je število zbranega arheološkega gradiva, predvsem odlomkov lončenine, povzpelo na več kot 1500 kosov. Večina gradiva pripada obdobju zgodnje in srednje bronaste dobe oz. njenega prehoda v pozno fazo. Zaradi značaja najdb lahko na najdišču pričakujemo naselbino iz omenjenih obdobij. Manjše število najdb lahko pripišemo tudi obdobjem od starejše železne dobe in vse do novega veka.
Arheološki vestnik, 2013
Pred slabim desetletjem so bili na njivskih površinah južno od vasi Bratonci odkriti prvi artefak... more Pred slabim desetletjem so bili na njivskih površinah južno od vasi Bratonci odkriti prvi artefakti, ki so opozorili na obstoj arheološkega najdišča na tej lokaciji. Od tedaj se je število zbranega arheološkega gradiva, predvsem odlomkov lončenine, povzpelo na več kot 1500 kosov. Večina gradiva pripada obdobju zgodnje in srednje bronaste dobe oz. njenega prehoda v pozno fazo. Zaradi značaja najdb lahko na najdišču pričakujemo naselbino iz omenjenih obdobij. Manjše število najdb lahko pripišemo tudi obdobjem od starejše železne dobe in vse do novega veka.
Ključne besede: Slovenija, Prekmurje, Bratonci, bronasta doba, kulturni horizont Somogyvár-Vinkovci, licenski hori-zont, horizont pramenaste keramike, kultura Kiszapostag, železna doba, rimska doba, zgodnji srednji vek, visoki in pozni srednji vek
The first artefacts on the fields south of the village of Bratonci, Slovenia, came to light roughly a decade ago. The existence of an archaeological site there has since been confirmed by over 1500 archaeological finds, predominantly pottery. The finds mostly date to the Early and Middle Bronze Ages, also the transition to the Late Bronze Age, and indicate a settlement. A small number of recovered finds dates to later periods, from the Early Iron Age to modern times.
Keywords: Slovenia, Prekmurje, Bratonci, Bronze Age,
Somogyvár-Vinkovci cultural horizon, Litzen horizon,
Kiszapostag culture, Iron Age, Roman period, Early Middle Ages, High and Late Middle Ages
Books by Monika Zorko
Books (AAS) by Monika Zorko
Nova tabla pri Murski Soboti, 2019
Prekmurje postane del novonastale province Pannonia, ki
se z delitvijo v času cesarja Trajana, v ... more Prekmurje postane del novonastale province Pannonia, ki
se z delitvijo v času cesarja Trajana, v obdobju med letoma
105 in 107, razdeli na Zgornjo in Spodnjo Panonijo. Prekmurje
je v tej delitvi teritorialno in administrativno pripadlo
provinci Pannonia Superior (Šavel 1991, 17, 18).
Petdeset kilometrov južneje od Prekmurja v Poetovioni je
zelo zgodaj, verjetno neposredno po letu 15 pr. n. št. (Horvat
et al. 2003, 156), nastal stalni vojaški tabor z močno vojaško
zasedbo. Zatem je na trasi Jantarne poti rimska vojska
(legija XV Apollinaris) zgradila cesto, pomembno prometnico,
ki je Italijo povezala s Podonavjem. Savarijska cesta je od
Poetovione vodila proti Savariji in Karnuntu (Klemenc 1961,
5, 13, 24), del njene trase pa je potekal preko današnjega
Prekmurja v okolici Lendave. Pokrajinski muzej v Murski Soboti
je s sondiranjem v letih 1980 in 1981 ugotovil traso te
ceste od reke Mure do madžarske meje (Horvat Šavel 1985,
163–175).
Z upravnega vidika je bila reka Mura meja med ozemljem
Poetovione in Savarije, ki je status kolonije pridobila v 40-tih
letih 1. stoletja (Mikl Curk 1997, 26), medtem ko je Poetoviona
status kolnije dobila za časa cesarja Trajana (Col. Ulpia
Traiana Poetovio) (Horvat et al. 2003, 156).
Prekmurje je v tem pogledu pripadlo savarijskemu območju,
najdbe s konca 1. stoletja pa kažejo na večje stike s severnimi
in vzhodnimi ozemlji kot z jugom, od katerega Prekmurje
ločuje reka Mura (Mikl Curk 1997, 26). Velja, da se je savarijsko
upravno območje razvilo istočasno z rimskim osvajanjem
ozemlja. Bližnji rimski naselji Salla in Halicanum sta kot
manjši naselji imeli lokalni pomen (Mikl Curk 1997, 26).
Staroselci, na katere Rimljani naletijo na območju današnjega
Prekmurja, so pripadali keltskemu prebivalstvu (pleme
Tavriskov). Čeprav se je proces romanizacije prebivalstva
začel v času 1. stoletja n. št., se na ozemlju današnjega Prekmurja
domača, tradicionalna ilirsko-keltska dediščina ni izgubila,
kar se zrcali tudi v ostankih materialne kulture.
Sama pokrajina je imela svojo vlogo kot varovalno območje
rimske države proti severni meji cesarstva, toda glede na
rodovitno dolino med rekama Muro in Ledavo je zagotovo
imela svojo težo tudi njena gospodarska vloga. Skozi območje
Prekmurja so poleg t. i. savarijske ceste potekale tudi
vicinalne poti, katerih odseki so terensko dokumentirani.
Glede na raziskane grobove in ostanke naselij ter njihovo
datiranje je obdobje 1. in 2. stoletja za območje Prekmurja,
kot v mnogih drugih delih Panonije in Norika ter splošno na
ozemlju rimskega cesarstva, bilo obdobje ekonomskega in
kulturnega razvoja.
Leto 169, ki je zaznamovano s silovitimi vpadi Markomanov
in Kvadov, je povzročilo spremembe v do takrat mirnem razvoju.
Kljub temu se življenje v naseljih in pokopi v gomilah
nadaljujejo tudi po koncu markomanskih vojn konec 2. stoletja
in nadalje v 3. stoletju, kar potrjujejo datacije večine
raziskanih prekmurskih najdišč: na primer najdišče na Gornjih
njivah pri Dolgi vasi, ki je datirano do sredine 3. stoletja
(Šavel, Kerman 2008), kot tudi na najdišču Nova tabla. Tretje
stoletje je obdobje splošne stagnacije življenja v mestih in
upada števila prebivalstva na območju Panonije in Norika,
kar predstavlja objektivno stanje po vojni krizi.
Kljub temu pa življenje v prekmurskih naselbinah ni nikoli
prenehalo. V 4. stoletju pride na panonskem območju do
ponovne gospodarske rasti, vzrok je predvsem vojaški. Premeščanje
težišča moči z donavskega limesa proti varnejšim
območjem v notranjosti na jugu, proti Dravi in Muri, prinese
v province v zaledju določeni razcvet in živahnost (Redő
2003, 207–209).
Rezultati raziskav na Novi tabli kažejo, da se je življenje tu
skozi vse 4. stoletje odvijalo relativno intenzivno. Na najdišču
Nova tabla je evidentiran horizont poznoantične poselitve v
4. stoletju, ki ga predstavljajo manjše in večje koncentracije
vkopanih objektov, še posebej v središčnem delu znotraj t.
i. gospodarskega območja 1, pa tudi drugje, na severnih in
zahodnih delih najdišča. Ta poselitev je vidna tudi v keramičnem
gradivu, posebej v manjšem številu loščene keramike
in keramike luknjičaste fakture, ki se na tem najdišču
pri nekaterih specifičnih oblikah posod, izdelanih na hitrem
lončarskem kolesu, povezuje s poznoantičnim horizontom.
Tukaj so tudi kovinske najdbe (poznoantični tipi fibul G138,
G379 in propelerski okov G319) in numizmatične najdbe iz
sredine in druge polovice 4. stoletja. V poznoantičnem sloju
RO 93, v zasipu vodnjaka RO 70 in v jami RO 6 je skupaj
najdenih 5 poznoantičnih novcev, ki sodijo v drugo polovico
4. stoletja. Glede na te najdbe na Novi tabli je poznoantični
horizont naselja in pokopov v prihodnje pričakovati tudi na
ostalih prekmurskih najdiščih.
Uploads
Papers by Monika Zorko
Ključne besede: Slovenija, Prekmurje, Bratonci, bronasta doba, kulturni horizont Somogyvár-Vinkovci, licenski hori-zont, horizont pramenaste keramike, kultura Kiszapostag, železna doba, rimska doba, zgodnji srednji vek, visoki in pozni srednji vek
The first artefacts on the fields south of the village of Bratonci, Slovenia, came to light roughly a decade ago. The existence of an archaeological site there has since been confirmed by over 1500 archaeological finds, predominantly pottery. The finds mostly date to the Early and Middle Bronze Ages, also the transition to the Late Bronze Age, and indicate a settlement. A small number of recovered finds dates to later periods, from the Early Iron Age to modern times.
Keywords: Slovenia, Prekmurje, Bratonci, Bronze Age,
Somogyvár-Vinkovci cultural horizon, Litzen horizon,
Kiszapostag culture, Iron Age, Roman period, Early Middle Ages, High and Late Middle Ages
Books by Monika Zorko
Books (AAS) by Monika Zorko
se z delitvijo v času cesarja Trajana, v obdobju med letoma
105 in 107, razdeli na Zgornjo in Spodnjo Panonijo. Prekmurje
je v tej delitvi teritorialno in administrativno pripadlo
provinci Pannonia Superior (Šavel 1991, 17, 18).
Petdeset kilometrov južneje od Prekmurja v Poetovioni je
zelo zgodaj, verjetno neposredno po letu 15 pr. n. št. (Horvat
et al. 2003, 156), nastal stalni vojaški tabor z močno vojaško
zasedbo. Zatem je na trasi Jantarne poti rimska vojska
(legija XV Apollinaris) zgradila cesto, pomembno prometnico,
ki je Italijo povezala s Podonavjem. Savarijska cesta je od
Poetovione vodila proti Savariji in Karnuntu (Klemenc 1961,
5, 13, 24), del njene trase pa je potekal preko današnjega
Prekmurja v okolici Lendave. Pokrajinski muzej v Murski Soboti
je s sondiranjem v letih 1980 in 1981 ugotovil traso te
ceste od reke Mure do madžarske meje (Horvat Šavel 1985,
163–175).
Z upravnega vidika je bila reka Mura meja med ozemljem
Poetovione in Savarije, ki je status kolonije pridobila v 40-tih
letih 1. stoletja (Mikl Curk 1997, 26), medtem ko je Poetoviona
status kolnije dobila za časa cesarja Trajana (Col. Ulpia
Traiana Poetovio) (Horvat et al. 2003, 156).
Prekmurje je v tem pogledu pripadlo savarijskemu območju,
najdbe s konca 1. stoletja pa kažejo na večje stike s severnimi
in vzhodnimi ozemlji kot z jugom, od katerega Prekmurje
ločuje reka Mura (Mikl Curk 1997, 26). Velja, da se je savarijsko
upravno območje razvilo istočasno z rimskim osvajanjem
ozemlja. Bližnji rimski naselji Salla in Halicanum sta kot
manjši naselji imeli lokalni pomen (Mikl Curk 1997, 26).
Staroselci, na katere Rimljani naletijo na območju današnjega
Prekmurja, so pripadali keltskemu prebivalstvu (pleme
Tavriskov). Čeprav se je proces romanizacije prebivalstva
začel v času 1. stoletja n. št., se na ozemlju današnjega Prekmurja
domača, tradicionalna ilirsko-keltska dediščina ni izgubila,
kar se zrcali tudi v ostankih materialne kulture.
Sama pokrajina je imela svojo vlogo kot varovalno območje
rimske države proti severni meji cesarstva, toda glede na
rodovitno dolino med rekama Muro in Ledavo je zagotovo
imela svojo težo tudi njena gospodarska vloga. Skozi območje
Prekmurja so poleg t. i. savarijske ceste potekale tudi
vicinalne poti, katerih odseki so terensko dokumentirani.
Glede na raziskane grobove in ostanke naselij ter njihovo
datiranje je obdobje 1. in 2. stoletja za območje Prekmurja,
kot v mnogih drugih delih Panonije in Norika ter splošno na
ozemlju rimskega cesarstva, bilo obdobje ekonomskega in
kulturnega razvoja.
Leto 169, ki je zaznamovano s silovitimi vpadi Markomanov
in Kvadov, je povzročilo spremembe v do takrat mirnem razvoju.
Kljub temu se življenje v naseljih in pokopi v gomilah
nadaljujejo tudi po koncu markomanskih vojn konec 2. stoletja
in nadalje v 3. stoletju, kar potrjujejo datacije večine
raziskanih prekmurskih najdišč: na primer najdišče na Gornjih
njivah pri Dolgi vasi, ki je datirano do sredine 3. stoletja
(Šavel, Kerman 2008), kot tudi na najdišču Nova tabla. Tretje
stoletje je obdobje splošne stagnacije življenja v mestih in
upada števila prebivalstva na območju Panonije in Norika,
kar predstavlja objektivno stanje po vojni krizi.
Kljub temu pa življenje v prekmurskih naselbinah ni nikoli
prenehalo. V 4. stoletju pride na panonskem območju do
ponovne gospodarske rasti, vzrok je predvsem vojaški. Premeščanje
težišča moči z donavskega limesa proti varnejšim
območjem v notranjosti na jugu, proti Dravi in Muri, prinese
v province v zaledju določeni razcvet in živahnost (Redő
2003, 207–209).
Rezultati raziskav na Novi tabli kažejo, da se je življenje tu
skozi vse 4. stoletje odvijalo relativno intenzivno. Na najdišču
Nova tabla je evidentiran horizont poznoantične poselitve v
4. stoletju, ki ga predstavljajo manjše in večje koncentracije
vkopanih objektov, še posebej v središčnem delu znotraj t.
i. gospodarskega območja 1, pa tudi drugje, na severnih in
zahodnih delih najdišča. Ta poselitev je vidna tudi v keramičnem
gradivu, posebej v manjšem številu loščene keramike
in keramike luknjičaste fakture, ki se na tem najdišču
pri nekaterih specifičnih oblikah posod, izdelanih na hitrem
lončarskem kolesu, povezuje s poznoantičnim horizontom.
Tukaj so tudi kovinske najdbe (poznoantični tipi fibul G138,
G379 in propelerski okov G319) in numizmatične najdbe iz
sredine in druge polovice 4. stoletja. V poznoantičnem sloju
RO 93, v zasipu vodnjaka RO 70 in v jami RO 6 je skupaj
najdenih 5 poznoantičnih novcev, ki sodijo v drugo polovico
4. stoletja. Glede na te najdbe na Novi tabli je poznoantični
horizont naselja in pokopov v prihodnje pričakovati tudi na
ostalih prekmurskih najdiščih.