EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 22.5.2017
COM(2017) 506 final
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
v zvezi z nacionalnim programom reform Estonije za leto 2017
in mnenje Sveta o programu Estonije za stabilnost za leto 2017
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 22.5.2017
COM(2017) 506 final
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
v zvezi z nacionalnim programom reform Estonije za leto 2017
in mnenje Sveta o programu Estonije za stabilnost za leto 2017
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
v zvezi z nacionalnim programom reform Estonije za leto 2017
in mnenje Sveta o programu Estonije za stabilnost za leto 2017
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik 1 in zlasti člena 5(2) Uredbe,
ob upoštevanju priporočila Evropske komisije 2 ,
ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta 3 ,
ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,
ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora,
ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito,
ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti 4 , ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja 5 , v katerem Estonije ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja. To priporočilo je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017, Svet pa ga je sprejel 21. marca 2017 6 .
(2)Estonija bi morala kot država, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, ki je izraženo v priporočilu 1 spodaj.
(3)Poročilo o državi za Estonijo 7 za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Estonije pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.
(4)Estonija je 28. aprila 2017 predložila program za stabilnost za leto 2017, 4. maja 2017 pa nacionalni program reform za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.
(5)Ustrezna priporočila za posamezne države so bila upoštevana pri programih držav članic za evropske strukturne in investicijske sklade (sklade ESI) za obdobje 2014–2020. Kot je predvideno v zakonodaji o skladih ESI 8 , lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoje programe skladov ESI in jih spremeni, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil za to državo. Komisija je zagotovila dodatne smernice o uporabi teh pravil 9 .
(6)Za Estonijo trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada je v programu za stabilnost za leto 2017 znižala svoj srednjeročni proračunski cilj s strukturnega salda na primanjkljaj v višini 0,5 % BDP. Po načrtih vlade naj bi se presežek sektorja država v višini 0,3 % BDP v letu 2016 prevesil v primanjkljaj v višini 0,5 % BDP v letu 2017 in 0,8 % BDP v letu 2018. Glede na ocene v programu za stabilnost to ustreza strukturnemu presežku v višini 0,2 % BDP v letu 2017 in primanjkljaju v višini 0,5 % BDP v letu 2018, kar izpolnjuje srednjeročni proračunski cilj. Vendar naj bi na podlagi preračunanega 10 strukturnega salda primanjkljaj znašal 0,1 % BDP v letu 2017 in 0,9 % BDP v letu 2018, kar je pod srednjeročnim proračunskim ciljem. V skladu s programom za stabilnost se pričakuje, da bo bruto dolg sektorja država ostal pod vrednostjo 10 % BDP v letih 2017 in 2018. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je za leti 2017 in 2018 verjeten, za poznejša leta programa pa je ugoden. Hkrati obstajajo tveganja, povezana s predpostavkami o višini prihodkov, ki naj bi jih prinesli različni novi davčni ukrepi, ki bodo začeli veljati v letu 2018.
(7)Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2017 naj bi strukturni saldo dosegel primanjkljaj v višini 0,3 % BDP v letu 2017 ter tako ostal nad srednjeročnim proračunskim ciljem. Estoniji se za leto 2018 priporoča, naj še naprej izpolnjuje srednjeročni proračunski cilj. Ob nespremenjenih politikah obstaja tveganje določenega odklona od te zahteve. Svet na splošno meni, da bi morala biti Estonija pripravljena na sprejetje dodatnih ukrepov za zagotovitev skladnosti v letu 2018.
(8)Estonija je v okviru reforme lokalne uprave sprejela ukrepe za zagotovitev razpoložljivosti in dostopnosti visokokakovostnih storitev, vključno s socialnimi storitvami, na lokalni ravni. Zlasti je sprejela zakon o upravni reformi, da bi olajšala nastajanje lokalnih občin, ki so zmožne ekonomsko preživeti in lahko financirajo svoje dejavnosti, ter da bi lažje načrtovala lokalni razvoj in rast ter ponudila kakovostne storitve. Uspešno je zaključila prostovoljno fazo združevanja lokalnih občin in izvaja zakon o socialni varnosti. Nekateri ključni ukrepi za dokončanje reforme lokalne uprave še niso sprejeti. Revizija sheme financiranja občin še ni izvedena. Dodatni zakonodajni akti o odgovornostih in delitvi nalog med občinami in osrednjo vlado so še v pripravi. Sprejetje teh predlogov je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostnih javnih storitev na področjih, kot so izobraževanje, mladinsko delo, spodbujanje zdravja in promet.
(9)Razlika v plačah med spoloma se je zmanjšala z 28,3 % v letu 2014 na 26,9 % v letu 2015, vendar je še vedno najvišja v Uniji. Vlada sprejema ukrepe za nadaljnje zmanjšanje razlike v plačah med spoloma. V zvezi s tem je bil zlasti sprejet načrt za socialno varstvo za obdobje 2016–2023, ki se izvaja za zmanjšanje spolne segregacije na trgu dela in za boj proti stereotipom. Sprememba zakona o enakosti spolov, ki bi delovne inšpektorate pooblastila za strožji nadzor nad upoštevanjem enakosti spolov v zasebnem sektorju, še ni bila sprejeta. Razmišlja se tudi o pregledu sistema starševskega dopusta, da bi se omogočilo prožnejše izkoriščanje tega dopusta, vendar sprememba zadevnega zakona še ni bila sprejeta.
(10)V Estoniji je dohodkovna neenakost visoka. Razmerje med dohodki najbogatejših 20 % gospodinjstev in dohodki najrevnejših 20 % gospodinjstev se je povečalo s 5,4 % v letu 2012 na 6,2 % v letu 2015 in je danes sedmo najvišje v EU. Ključni dejavnik za to se zdi visoka razpršenost plač, ki je posledica močne rasti dohodkov višje usposobljenih delavcev. V absolutnem smislu so dohodki najrevnejših 10 % gospodinjstev zaostajali za rastjo mediane dohodkov, kar je povzročilo težave z ustreznostjo mreže socialne varnosti. K temu je med drugim prispevalo dejstvo, da socialni prejemki in nadomestila (zlasti pokojnine, socialna pomoč in nadomestila za brezposelnost) ne rastejo enako hitro kot tržni dohodki. Posledica tega je tudi postopno povečanje stopnje tveganja revščine, in sicer s 15,8 % leta 2010 na 21,6 % leta 2015. Izvedena so bila znatna prizadevanja za povečanje progresivnosti davčnega sistema z letom 2018, zlasti za osebe z nizkimi dohodki, in sicer z zvišanjem osnovne olajšave v dohodninskem sistemu.
(11)Odhodki za raziskave, tehnologijo in inovacije v poslovnem sektorju so se v letu 2015 zvišali na 0,69 %, vendar je njihova skupna raven še vedno pod povprečjem EU, ki znaša 1,3 %. Delež visokotehnoloških in na znanju temelječih podjetij ostaja omejen, število novih doktorskih diplomirancev pa je nizko. Rast plač je v zadnjih letih redno presegala rast produktivnosti, kar je vplivalo na dobičke in s tem zmanjševalo rast naložb. Nizke naložbe v tehnološki razvoj lahko povzročijo manjše povečanje dodane vrednosti izvoza, kot je bilo pričakovano, ter predstavljajo tveganje za rast proizvodnje. Obseg pogodbenih raziskav med akademskimi krogi in podjetji se je v letu 2015 povečal, vendar je sodelovanje med sektorjema kljub ukrepom, ki jih je sprejela vlada, še vedno omejeno. Estonija je še izboljšala svoje poslovno okolje, vendar dolgi insolvenčni postopki in stopnja izterjave za zavarovane upnike še naprej zavirajo naložbe. Leta 2016 se je začelo izvajanje projekta za izboljšanje inslovenčnega okvira, da bi bil postopek hitrejši in učinkovitejši ter da bi se izboljšala stopnja uspešnih zahtevkov. Vendar spremembe zakonodajnega okvira še niso bile sprejete.
(12)V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Estonije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Estonija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Evropske unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Estoniji , ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU.
(13)Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje 11 pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj –
PRIPOROČA, da Estonija v letih 2017 in 2018 ukrepa tako, da:
1.Izvaja svojo fiskalno politiko v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast, kar pomeni, da izpolnjuje srednjeročni proračunski cilj v letu 2018. Zagotovi večjo ustreznost mreže socialne varnosti. Sprejme ukrepe za zmanjšanje razlike v plačah med spoloma, zlasti z izboljšanjem preglednosti plač in pregledom sistema starševskega dopusta.
2.Spodbuja zasebne naložbe v raziskave, tehnologijo in inovacije, tudi z izvajanjem ukrepov za krepitev sodelovanja med akademskimi krogi in podjetji.
V Bruslju,
Za Svet
Predsednik